Kumin so plodovi (kulinarično semena) nizke zelnate kobulnice s prvotno domovino v dolini Nila v Egiptu. Njegova kulinarična zgodovina sega v 5. tisočletje pr. n. št., omenjan je tudi v Stari in Novi zavezi. Stari Rimljani so ga uporabljali tako kot uporabljamo danes poper, priljubljen pa je bil tudi v srednjeveški Evropi. Španski osvajalci so ga zanesli v Latinsko Ameriko, kjer je danes ena najbolj priljubljenih začimb. Njegova aroma se okrepi, če semena na suho prepražimo in šele potem zmeljemo. Nepogrešljiv je v indijski, bližnjevzhodnih, azijskih, mehiški in drugih latinskoameriških kuhinjah. V Severni Afriki ga dodajajo kuskusu in klobasam merguez, v številnih bližnjevzhodnih deželah kebabu, v Turčiji mletemu mesu ter zelenjavnim jedem. V Indiji ga najdemo v karijih, kruhu, čatnijih in različnih regionalnih jedeh. Brez njega ni panch phorona in garam masale, pomešan s koriandrom pa je v dhana jeeri. Na Portugalskem ga dajejo v svinjske klobase, na Nizozemskem v sire, v Alzaciji v preste, v Španiji pa je pomembna začimba mavrskega nabodala (pinchitos morunos).

SESTAVINE:
Kuminova semena*. *Iz nadzorovane ekološke pridelave; nadzorno mesto: AT-BIO-301. Kmetijstvo izven EU. Država porekla: Turčija.